Pojdi na vsebino

Bakterijska vaginoza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bakterijska vaginoza
Sopomenkeanerobni vaginozitis, ne-specifični vaginitis, vaginalna bakterioza, Gardnerella vaginitis[1]
Mikrograf bakterijske vaginoze — celice materničnega vratu pokrivajo paličaste bakterije , Gardnerella vaginalis (puščice).
Specialnostginekologija, nalezljiva bolezen
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10B96, N76
MKB-9616.1
MeSHD016585

Bakterijska vaginoza (BV) je bolezen nožnice, ki jo povzroča čezmerna rast bakterij.[2][3] Pogosti simptomi so med drugim povečan izcedek iz nožnice, ki pogosto zaudarja po ribah. Izcedek je navadno bele ali sive barve. Med puščanjem vode lahko pride do pekočega občutka.[4] Srbenje se običajno  ne pojavlja.[2][4] Včasih je bolezen brez znakov. [4]  BV poveča za okoli dvakrat tveganje okužbe z vrsto drugih spolno prenosljivih okužb, med drugim  s HIV/AIDS.[5][6] Povečuje tudi tveganje za zgodnji porod pri nosečnicah.[7][8]

BV je posledica neravnovesja med bakterijami, ki so naravno prisotne v nožnici.[9][10] V najbolj pogostih vrstah bakterij se skupno število prisotnih za sto do tisočkrat.[2] Tipično postanejo bakterije, ki niso vrste Lactobacilli, bolj pogoste.[11] Dejavniki tveganja so med drugim tuširanje, novi ali veči spolni partnerji, antibiotiki,  intrauterina kontracepcija.[10] Bolezen pa se ne šteje med spolno prenosljive okužbe.[12] Diagnoza sloni na sumu zaradi simptomov, lahko se preveri s testiranjem nožničnega izcedka, ali je pH nad za nožnico običajno vrednostjo in ali je v njem prisotno veliko število bakterij.[2] BV se pogosto zamenjuje z okužbo nožnice s kvasovkami ali z okužbo s Trichomonas.[13]

Običajno se bolezen zdravi z antibiotiki, kot so klindamicin ali metronidazol. Ta zdravila se lahko uporabljajo tudi v drugem ali tretjem tromesečju  nosečnosti. Vendar pa po zdravljenju pogosto pride do ponovnega izbruha bolezni. Probiotiki lahko ponoven pojav pomagajo preprečiti.[2] Ali uporaba probiotikov ali antibiotikov vpliva na izid nosečnost, ni jasno.[2][14]

BV je najpogostejša okužba nožnice pri ženskah v rodni dobi.[10] Odstotek prizadetih žensk  se v danem trenutku giblje med 5 % in 70 %.[5] BV je najbolj pogosta v delih Afrike in najmanj v Aziji in Evropi.[5] V Združenih državah Amerike je prizadetih približno 30 % žensk v starosti med 14 in 49.[15] Pogostnost se med etničnimi skupinami v državi občutno razlikuje.[5]  Znake BV je najti že daleč v zgodovini človeka, prvi jasno dokumentiran primer izvira iz leta 1894.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Borchardt, Kenneth A. (1997). Sexually transmitted diseases : epidemiology, pathology, diagnosis, and treatment. Boca Raton [u.a.]: CRC Press. str. 4. ISBN 9780849394768.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Donders, GG; Zodzika, J; Rezeberga, D (april 2014). »Treatment of bacterial vaginosis: what we have and what we miss«. Expert opinion on pharmacotherapy. Zv. 15, št. 5. str. 645–57. doi:10.1517/14656566.2014.881800. PMID 24579850.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. ↑ Clark, Natalie; Tal, Reshef; Sharma, Harsha; Segars, James (2014). »Microbiota and Pelvic Inflammatory Disease«. Seminars in Reproductive Medicine. Zv. 32, št. 01. str. 043–049. doi:10.1055/s-0033-1361822. ISSN 1526-8004. PMC 4148456. PMID 24390920.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »What are the symptoms of bacterial vaginosis?«. 21. maj 2013. Pridobljeno 3. marca 2015.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Kenyon, C; Colebunders, R; Crucitti, T (december 2013). »The global epidemiology of bacterial vaginosis: a systematic review«. American Journal of Obstetrics and Gynecology. Zv. 209, št. 6. str. 505–23. doi:10.1016/j.ajog.2013.05.006. PMID 23659989.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ Bradshaw, CS; Brotman, RM (Julij 2015). »Making inroads into improving treatment of bacterial vaginosis - striving for long-term cure«. BMC Infectious Diseases. Zv. 15. str. 292. doi:10.1186/s12879-015-1027-4. PMC 4518586. PMID 26219949.
  7. ↑ Queena, John T. .; Spong, Catherine Y; Lockwood, Charles J., ur. (2012). Queenan's management of high-risk pregnancy : an evidence-based approach (6th izd.). Chichester, West Sussex: Wiley-Blackwell. str. 262. ISBN 9780470655764.
  8. ↑ »What are the treatments for bacterial vaginosis (BV)?«. National Institute of Child Health and Human Development. 15. julij 2013. Pridobljeno 4. marca 2015.
  9. ↑ Bennett, John (2015). Mandell, Douglas, and Bennett's principles and practice of infectious diseases. Philadelphia, PA: Elsevier/Saunders. ISBN 9781455748013.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 »Bacterial Vaginosis (BV): Condition Information«. National Institute of Child Health and Human Development. 21. maj 2013. Pridobljeno 3. marca 2015.
  11. ↑ Nardis, C.; Mastromarino, P.; Mosca, L. (september–oktober 2013). »Vaginal microbiota and viral sexually transmitted diseases«. Annali di Igiene. Zv. 25, št. 5. str. 443–56. doi:10.7416/ai.2013.1946. PMID 24048183.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. ↑ »Bacterial Vaginosis – CDC Fact Sheet«. Centers for Disease Control and Prevention. 11. marec 2014. Pridobljeno 2. marca 2015.
  13. ↑ Mashburn, J (2006). »Etiology, diagnosis, and management of vaginitis«. Journal of midwifery & women's health. Zv. 51, št. 6. str. 423–30. doi:10.1016/j.jmwh.2006.07.005. PMID 17081932.
  14. ↑ Othman, M; Neilson, JP; Alfirevic, Z (24. januar 2007). »Probiotics for preventing preterm labour«. The Cochrane database of systematic reviews. Št. 1. str. CD005941. doi:10.1002/14651858.CD005941.pub2. PMID 17253567.
  15. ↑ »Bacterial Vaginosis (BV) Statistics Prevalence«. cdc.gov. 14. september 2010. Pridobljeno 3. marca 2015.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bakterijska_vaginoza&oldid=6276533«